Jakopič Rihard

Prikaz rezultata

RIHARD JAKOPIČ

Kot slikarja ga je zanimal omejen nabor motivov, od škofjeloških brez, Save med Tacnom in Črnučami in prizorov iz Ljubljane do mnogih intimnih vizij. Na začetku je glavne nauke impresionizma (slikanje pred motivom, skicoznost, poudarek na zaznavi) združil s simbolizmom in secesijo, v poznejših letih pa postal bolj ekspresiven: »Ne delaj predmeta, ampak prikazen.« Skupaj z njim veljajo Grohar, Jama in Sternen za začetnike modernega slikarstva pri nas, z njimi je »zgradil aparat slovenskega impresionizma«, katerega namen je bil: »izraziti najgloblja razodetja človeške duše«

.Rihard Jakopič se je rodil v Trnovem 12. aprila 1869 podjetnemu pridelovalcu zelenjave Francu Jakopiču in njegovi ženi Neži kot njun osmi otrok. Leta 1887 je odšel študirat na Dunaj, a je po dveh dokončanih letnikih odpotoval v München, ki je nanj odločilno vplival. Tam se je družil s Ferdom Veselom, z Antonom Ažbetom in z Matijem Jamo. Bavarsko prestolnico je obiskoval in tam živel do leta 1900, ko se je vrnil v Ljubljano. Leto poprej je sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva in tam pripravil prvo slovensko umetniško razstavo (1900). Leta 1903, kmalu po slabo sprejeti drugi slovenski umetniški razstavi (1902), se je nastanil v Škofji Loki. Za nekaj mesecev je odšel v Prago in se po vrnitvi pridružil pripravam na razstavo slovenskih impresionistov v salonu Miethke na Dunaju na začetku leta 1904. Istega leta se je poročil z Ano Czerny in še dalje slikal v Škofji Loki, skupaj z Ivanom Groharjem in z Matejem Sternenom. Naslednje leto je z Groharjem in z Matijem Jamo razstavljal tudi v dunajski secesiji.

Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Z Matejem Sternenom je leta 1907 odprl risarsko in slikarsko šolo, ki je delovala do začetka prve svetovne vojne. Leta 1909 je z dovoljenjem mestne občine na mestnem zemljišču v Tivoliju postavil Jakopičev paviljon, prvo stalno umetnostno razstavišče pri nas. V paviljonu je kmalu organiziral prvi zgodovinski pregled slovenskega slikarstva. Leta 1918 je pomagal ustanoviti Društvo Narodna galerija, kjer so čez dve leti odprli prvo stalno razstavo. Med véliko vojno in po njej je Jakopič s preostalo Ljubljano trpel pomanjkanje; leta 1923 mu je uspelo prodati paviljon mestni občini, ki ga je naslednje leto oddala Društvu Narodna galerija. Ob ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1938 je postal član njenega umetniškega razreda. Rihard Jakopič je umrl 21. aprila 1943, star štiriinsedemdeset let.